Lavazza: Kava, ki jo vidiš povsod
Lavazza je zame dolgo časa pomenila samo eno stvar. Kavo, ki jo vidiš povsod. V barih, pisarnah, na sestankih, kjer se pogovori začnejo malo prehitro in trajajo malo predolgo. Nisem ji posvečala posebne pozornosti. Bila je del ozadja, nekaj znanega, skoraj samoumevnega. Šele kasneje sem ugotovila, da prav ta stalnost nosi več pomena, kot se zdi na prvi pogled.

Moj odnos do Lavazze se je spremenil v obdobju, ko sem začela delati bolj intenzivno in so bili dnevi polni preklapljanja med projekti. Kava ni bila več razvajanje, ampak sidro. Nekaj, kar ti da kratek trenutek strukture sredi kaosa. In vedno znova sem posegla po istem okusu. Ne zato, ker bi iskala nekaj posebnega, ampak ker sem vedela, kaj bom dobila. Ta predvidljivost mi je začela pomeniti več, kot sem si bila pripravljena priznati.
Zanimivo mi je, kako Lavazza uspe ostati prepoznavna, ne da bi bila vsiljiva. Ni agresivna, ni glasna, a je prisotna. V svetu blagovnih znamk, kjer se vsi borijo za pozornost, se mi zdi to skoraj strateška tišina. Kot da se zanaša na izkušnjo, ne na obljubo. Ko skuhaš kavo, ne razmišljaš o kampanji ali sloganu. Razmišljaš o okusu, vonju in tistem prvem požirku.
Lavazza me je naučila tudi nekaj o doslednosti. O tem, kako pomembno je, da izdelek skozi čas ostaja zanesljiv. Ne preseneča na vsakem koraku, ampak drži nivo. In v resnici je to precej težje, kot se zdi. Ohraniti kakovost, hkrati pa ostati dostopen širokemu krogu ljudi, ni preprosta naloga.
Danes Lavazzo dojemam drugače kot nekoč. Ne kot luksuz in ne kot povprečje. Bolj kot primer tega, kako se zgradi zaupanje brez velikega hrupa. Ko si sredi dneva vzamem minuto za kavo, mi je jasno, da ne pijem samo kofeina. Pijem občutek rutine, stabilnosti in zanesljivosti. In v svetu, kjer se vse nenehno spreminja, je to presenetljivo velika vrednost.…