Moje sanje, izpit za motor
Bili smo otroci, ki smo sanjali vsak svoje sanje. Punce o princu na belem konju, fantje pa, kot se za nas spodobi, biti motorist, imeti izpit za motor, osvajati tehnike vožnje in se bahati v motorističnih kombinezonih pred dekleti.
Moje prvo srečanje s kolesom na motor je bilo v osmem razredu osnovne šole, ko smo za birmska darila prejemali takšna in drugačna darila. Glasbene stolpe, gorska kolesa, videorekorderje in koncu sanje vsakega izmed nas, mogočne skuterje, ob katerih so se nam vsem zasvetile oči. Jaz sem bil med tistimi, za katerega so glede na mojo močno postavo bili prepričani, da mi bo od vsega najbolj koristilo ravno gorsko kolo. Malo razočaran, da se nisem mogel ponosno pokazati s slovitim kolesom z motorjem, sem si zadal cilj, da bo izpit za motor enkrat moj.
Čeprav mi je oče naslednje leto pripeljal rabljeno čebelico, za katero izpit za motor še ni bil potreben, sem z njo osvajal naše ulice in bil pravi gospodič, me želja, da opravim izpit za motor še vedno ni minila.
Kot srednješolec sem opustil to misel in se osredotočil na polaganje izpita za avto, namesto izpit za motor, ampak tista tiha želja o motorju me ni zapustila. Opazoval sem motoriste, ki so švigali po cesti, tisti zvok pospeševanja, me je naponi z adrenalinom in izpit za motor je bil moj cilj, ki sem ga moral doseči za vsako ceno.
Peljem z avtom mimo avtošole, kjer so bila parkirana tri motorna vozila, zraven nekaj fantov in vaditelj vožnje. Naenkrat ustavim in pristopim z vprašanjem, kako lahko opravim izpit za motor, kje se prijavim in kako lahko začnem. Po navadi so to bili skrbno načrtovani koraki, želja da končno pridobim izpit za motor, pa je tokrat planila iz mene, kar sredi vožnje.
Danes sem ponosni motorist, izpit za motor pa moja uresničena tiha želja.…