Najprej naj povem, da sem čisto premalo premislila, preden sem se odločila, katere puzle naj kupim. Ker sem mislila, da je to bolj enostavno, sem kupila kar zahtevne in velike puzle. No, ker pa sem jih že kupila, je moja trma seveda bila večja od tega, da bi obupala. Najbolj zanimivo je bilo začeti. Resnično mi ni bilo jasno, kje bi začela. Puzle mi je svetoval en prijatelj, ker je rekel, da pri puzlah pozabiš na čisto vse in enostavno premišljuješ samo o tem.
Ker sem imela zelo zahtevno službo in še doma nisem mogla pozabiti nanjo, sem nekaj takšnega potrebovala. Najprej sem začela s sprehodi, vendar mi to ni pomagalo. Vseeno sem tudi na sprehodu premišljevala o službi. Nikakor nisem našla svojega hobija, kjer bi na službo čisto pozabila. Tako sem se odločila za puzle, ker sem resnično upala, da bom v času zlaganja pozabila na čisto vse. Moram vam povedati, da se je točno to tudi zgodilo.
Ko sem samo sebe opazila, da ne premišljujem popolnoma nič drugega, kot samo o puzlah, sem se nasmejala. Bila sem srečna. Kajti končno sem našla pravo rešitev. Ja, puzle so mi šle zelo počasi, ker bi si za prvič morala kupiti veliko manjše in lažje. Ker pa sem trmasta, sem vztrajala. Ko sem enkrat imela sestavljen okvir, pa sem lahko lepo nadaljevala in videla, da mi bo enkrat uspelo. Ni se mi mudilo. Ker sem enostavno uživala. Vzela sem si čas. Tako sem na koncu že v službi premišljevala, kako bom doma zlagala puzle. To je bila res rešitev za mojo dušo. Stres je počasi izginil iz mojega vsakdana.